V čem se razlikujemo od javne osnovne šole?

POUČEVANJE GLEDE NA RAZVOJNA OBDOBJA

V prvem sedemletnem obdobju gre najprej za obdobje gibanja in posnemanja. Tako predšolski otrok živi in raziskuje svet predvsem z gibanjem, gibanje je njegova narava, zato mu svet predstavljamo skozi gibanje in z dobrim zgledom. To obdobje se lahko podaljša tudi do devetega leta, zato je vstop v šolo lahko tudi zamaknjen, kar je popolnoma v redu, saj nekateri otroci potrebujejo še kakšno leto. Pomembno je, da se zavedamo, da je takšna odločitev v skladu z naravo otroka.

Znak prehoda v drugo sedemletno obdobje je menjava zob, s seboj pa prinese tudi izrazito spremembo zavesti. Z vstopom v šolo, otroci živijo predvsem v čustvih in zato je naloga učiteljev, da mu svet predstavijo skozi čustva, skozi žalost, veselje, bridkost, saj je to način, kako se otroci v tistem obdobju povezujejo s temami sveta. To fazo lahko imenujemo »srce otroštva«, čas slikovitega dojemanja, obdobje vzgajanja čustev in srca, in se zaključi z rojstvom pubertete.

Šele v višjih razredih in srednji šoli otroci doživljajo svet skozi razmišljanje in na podlagi vseh doživetih bogastev, osvojenih v prejšnjih letih, lahko zdaj pričnejo z analiziranjem, preučevanjem, interpretacijo v obliki razmišljanja. Tako s puberteto vstopimo v tretje obdobje otroštva, mladi človek se začne zavedati samega sebe, v njegovi notranjosti se začnejo prebujati ideali in življenjski cilji, teži k samostojnosti in hrepeni po resnici. Začne iskati svoje osebno povezanost s svetom, iz tega pa izvirajo nove zahteve do vsebine in metod poučevanja.
Namesto slikovitega dojemanja mladostnik zdaj že razvija sposobnosti presojanja, poučevanje je lahko bolj znanstveno, a še vedno na način, da utemeljitve in ugotovitve privrejo iz njega samega, kar je tudi eden od temeljev waldorfske pedagogike – učenje skozi lastno izkušnjo.


POUK V UČNIH OBDOBJIH (EPOHAH)

Pouk v učnih obdobjih (epohah) je izrazita značilnost waldorfskih šol. Tako imenovana glavna ura, ki predvidoma traja od 8. do 10. ure, je namenjena glavnim učnim predmetom: matematiki, slovenščini, zgodovini, geografiji, narovoslovju … Vsak od teh predmetov se poučuje v tri- ali štiritedenskih obdobjih. Učna ura traja 120 minut in spodbuja otrokove notranje sile, ki so sveže in živahne predvsem zjutraj. Skozi tako oblikovan pouk se lahko učenci v glavni uri oziroma v tri do štiritedenskem obdobju poučevanja enega in istega predmeta resnično povežejo s snovjo. Večtedensko intenzivno obravnavanje posameznega predmeta omogoči globje razumevanje snovi, otroci tako novo snov ponotranjijo in znanje povezujejo, prav tako so otroci sposobni praviloma hitro in dobro obnoviti snov, saj se v spominu najbolje ohrani tisto, s čimer se je človek intenzivno in z zanimanjem ukvarjal dalj časa.